Identifikacija ustreznih realizacij načrtovalskih vzorcev

Povzetek. Načrtovalski vzorci so za izkušene načrtovalce nepogrešljivo orodje pri razvoju objektno orientirane programske opreme. Izkušnje, zajete v vzorcih, se preslikujejo v načrt programske opreme skozi realizacijo načrtovalskega vzorca. Realizacija nadgrajuje načrt s spremembami v strukturi objektov in v njihovi medsebojni komunikaciji. Vsi načrtovalski vzorci dopuščajo množico različnih realizacij. Le nekatere od njih so ustrezne za posamezno problemsko področje. Stopnja ustreznosti se določa s pomočjo programsko-načrtovalskih metrik. Metrične ocene razkrivajo kvalitativne lastnosti nadgrajenega načrta. Pridobivanje in primerjanje metričnih ocen omogoča identifikacijo najprimernejše realizacije. Ocenjevanje in primerjanje velikega števila realizacij za posamezni vzorec v določen del načrta je zamudno opravilo, ki ni izvedljivo pri projektih s kratkim izvedbenim rokom. Tako je izbira učinkovite realizacije odvisna od izkušenj načrtovalca programske opreme. Sprotna podpora pri izbiri realizacije omogoča manj izkušenim načrtovalcem gradnjo kakovostnejših načrtov. Podpora postane smiselna, če zagotavlja primerjavo in izbiro realizacije v sprejemljivem časovnem okviru. Osnova za iskanje ustrezne realizacije je specifikacija dopustnih realizacij načrtovalskega vzorca. Članek predstavlja rešitvi za ključna izziva: opisovanje dopustnih realizacij za posamezni načrtovalski vzorec in razvoj podpornega orodja za identifikacijo ustreznih realizacij. Predstavljen opis dopustnih realizacij temelji na formalni notaciji TLA+. Predstavljena in ovrednotena je arhitektura razvitega porazdeljenega podpornega orodja za identifikacijo realizacij.